PREVZETE BESEDE IN PISANJE LE-TEH

Besede in besedne zveze, ki jih jezik prevzema iz drugih jezikov, se imenujejo prevzete. Pomembno je, da se vedno, ko želimo napisati kako prevzeto besedo oz. besedno zvezo, vprašamo, ali nemara slovenščina že ima ustreznico, domačo besedo, ki jo lahko uporabimo namesto te, prevzete besede.

Prevzete besede delimo glede na stopnjo prilagojenosti slovenskemu jeziku:

* Prevzete občnoimenske  besede, ki so popolnoma poslovenjene, imenujemo sposojenke (pica, garaža, tenis ...)

* Prevzete občnoimenske besede, ki so deloma prilagojene, imenujemo tujke (jazz, rock, allegro, show ...)

* Prevzeta lastna imena, ki so popolnoma poslovenjena, imenujemo podomačenke (Platon, Odiseja, Ahil, Plavt ...)

* Prevzeta lastna imena, ki so deloma poslovenjena, imenujemo polcitatne besede/besedne zveze (first lady, New York, Shakespeare, corpus delicti, a priori ...)

Pravilno pisanje prevzetih besed

Prevzeta občna imena navadno popolna prilagodimo slovenskemu jeziku (izjeme so navedene spodaj), prevzeta lastna imena pa načeloma ohranijo izvirni zapis (če jezik, iz katerega so prevzete, uporablja latinico).

Izjeme, ki ohranijo izvirni zapis:

- glasbeni izrazi (jazz, rock, allegro, a cappela ...)
- avtomobilske znamke (ford, wolkswagen, nissan, ferrari, mitsubishi, toyota ...)
- nekateri strokovni izrazi (curriculum vitae, a conto, fin de siècle ...)

- osebna lastna imena iz starogrškega/rimskega sveta (Ahil, Platon, Aristotel, Maksim, Menelaj, Periklej, Ovid ...), imena vladarskih rodbin (Habsburžani, Tudorji, Sasi, Osmani ...), redka imena slavnih osebnosti (Luter, Kalvin, Kolumb Galilej), svetniška imena (Agata, Bonifacij, Avguštin, Frančišek, Vincencij), imena vladarjev in papežev (Aleksander Veliki, Gaj Julij Cezar, Klavdij, Oktavijan, Vespazijan, Komod, Mark Avrelij, Dioklecijan, Teodozij, Pij I., Lucij I., Štefan I., Anastazij I., Sikst III., Benedikt I., Janez Pavel II.).

- naslednja enobesedna zemljepisna lastna imena iz jezikov z latinično pisavo:

vode, imena držav, pokrajin, otokov, polotokov, rtov, oblik zemeljskega površja, cest/ulic, trgov, parkov, stavb (Bela hiša), npr. Niagarski slapovi, Elizejske poljane, Trg sv. Marka, Iberski polotok, Mrtvo morje, Aralsko jezero, Dominikanska republika, Združeni arabski emirati, Slonokoščena obala, Zelenortski otoki  ...

Prevzeta stvarna lastna imena načeloma prevajamo, izjeme so so le imena podjetij in časopisov, revij (The Times, Guardian, New York Times, Washington Post, Bild, National Geographic, The Sun, Kronen Zeitung ...).

 -----------------------------------------------------------
Vir: Slovenski pravopis, ZRC SAZU, Ljubljana, 2001.