Ljubitelji filmov smo včasih razočarani, ko na težko pričakovanem DVD-ju, za katerega smo morda zapravili nemalo denarčka, ni slovenskih podnapisov. Še posebej burno se odzovemo na prelomljene obljube slovenskih distributerjev, ki paradirajo z DVD-ji s slovenskimi ovitki, v končni fazi pa dobimo natanko to in nič več, DVD brez slovenskih podnapisov (zgled: trilogija Vojna zvezd). Da zaradi tega ne pademo v delirij, poskrbi podnapisi.net in, upam tako, ta članek. Tisti, ki ste zadovoljni z angleškimi, hrvaškimi podnapisi ali pa s filmi brez podnapisov, prijazno spreglejte ta članek. Z ostalimi pa poglejmo, kako DVD-ju dodati podnapise oziroma, kako zamenjati angleške podnapise s slovenskimi brez onegavljenja z meniji in izgubljanja predstavnosti, kakor bi rekli pri Microsoftu.

Pozor! Strici pravijo, da je to prepovedano početje, spreminjanje vsebine DVD-ja namreč. Ampak pomislimo. Ali bosta ata Lucas in striček Spielberg vrgla kamero v koruzo, ker smo razširili uporabnost njunih DVD-jev? Seveda ne, saj ne bosta vedela za to! Reč je namenjena domači rabi.

V članku bomo podnapise dodajali DVD-ju Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music), ki je bil izdan ob 40. obletnici filma tudi v slovenskih prodajalnah - naravno, brez domačih prevodov.

V ta namen uporabimo program DVD Decrypter. Potegnite vse datoteke, ki so na DVD-ju na disk. Če imate film že na disku, ta korak preskočite. Mapo, kamor bomo te datoteke postrgali, razločno poimenujmo ORIGINAL, saj ne bi radi napravili popolne zmede pri delu. Količina potrebnega prostega prostora na disku za snemanje DVD-ja je odvisna od količine podatkov na njem, navadno do 8,5 GB.

Bežno si poglejmo strukturo in pomen datotek. V mapi ORIGINAL/VIDEO_TS so tri vrste datotek, in sicer s končnico BUP, IFO in VOB. Zadnje, VOB datoteke, so tiste, ki vsebujejo zvok in sliko tako filma kot menijev ter drugih drobnarij, vključno s podnapisi. Te streame (angl. stream tok podatkov) v DVD predvajalniku poganja skromna koda v IFO datotekah, ki nosijo informacije o številu podnapisov, številu različnih zvočnih zapisov, poglavjih v filmu, gumbih v meniju idr. Lahko si predstavljate VOB datoteko kot telo, IFO pa kot možgane. Datoteka s končnico BUP je t.i. backup ali varnostna kopija.

Datoteke niso brezglavo nametane, imajo določeno hierarhijo, ki je precej odvisna od kompleksnosti DVD-ja, tj. od tega, koliko svobode si je izdelovalec privoščil. Princip pa je sledeč. Vsebina je razdeljena na VTS naslove, ki so jasno razločni v imenih VOB/IFO/BUP datotek, recimo VTS_01, VTS_02, VTS_03 (izraz naslov je sicer rezerviran za del PGC-ja, ampak ni škode, saj bomo oba med sabo ločili). Sleherni VTS naslov ima pripadajočo IFO datoteko (ki upravlja z njim) in eno ali več VOB datotek. Navadno je tako, da se film nahaja na tistem VTS naslovu, ki ima VOB datoteke največje velikosti (nekaj datotek po 1 GB). Če imamo opravka z DVD-ji, ki vsebujejo več epizod neke nanizanke, so lahko ali razporejene vsak v svoj VTS naslov ali pa so vse v enem VTS-ju, vendar ločene po t.i. PGC-ju. Moj DVD ima tri VTS naslove, med katerimi imata prva dva reklamo za film, tretji pa nosi film in meni (meni je največkrat v prvi vob datoteki dotičnega VTS-ja, se pravi VTS_03_0.vob).

Preden se lotimo razstavljanja posameznih streamov, moramo najprej sploh najti pravega - tistega, ki vsebuje naš film z vsemi podnapisi in zvokom. Odprimo IfoEdit in kliknimo levo spodaj na Open ter odprimo IFO datoteko, za katero sumimo, da pripada VTS naslovu z našim filmom. V zgornji tabeli s klikom na + odpremo seznam VTS_PGCITI (Video Title Set Program Chain Information Table). Razrolajo se vsi PGC-ji, ki pripadajo izbranemu VTS-ju. Verjetno je že jasno, da so PGC-ji kakor predali v omari, kamor spravljamo nogavice. Radi bi videli, v katerem od teh PGC-jev je naš film, se pravi ta tople nogavice. Označimo prvega (VTS_PGC_1; lahko je tudi edini), da se v spodnjem delu okna pokaže kup informacij, med katerimi iščemo čas trajanja filma, tj. Playback Time (hh:mm:ss.frame), ki je podan v urah, minutah in sekundah - zadnja števika je število sličic na sekundo. Če se dolžina filma ujema s to številko, potem smo ga našli! Če pa ne, pa iščemo po drugih PGC-jih in v drugih VTS naslovih. Večkrat preberite to navodilo, pa boste hitro osvojili sistem.

Številko VTS naslova in številko PGC-ja, ki vsebuje naš film, si zapomnimo, ker jo bomo rabili!

Da ne pozabim. Važno je, da se odločite, katere podnapise želite zamenjati s slovenskimi (če jih na DVD-ju ni, si ne belite glave s tem). V zgornjem okvirčku izberite prvo vrstico, ki kaže IFO datoteko. V informacijah spodaj so našteti podnapisi z opisom Subpicture in ID številko. Takole nekako piše Subpicture 2: English ( 2-bit rle ) ( ID: 0x21 ). Pri imenu jezika je važna odebeljena številka. Zapomnite si to številko tistega podnapisa, ki ga nameravate zamenjati.

Odprimo PgcDemux in za Input IFO izberimo IFO datoteko, ki upravlja z VTS-jem našega filma (glejte korak 2). Za Output Folder ustvarimo mapo DEMUX, ponovno iz higienskih razlogov. Mode pustimo na by PGC, pri Options označimo vse možnosti razen Include end time in Create a PGC VOB.

Posluh! Pri PGC Selection izberite tisti PGC, ki ga imate v spominu od koraka 2, se pravi tistega, v katerem je film.
Ker razstavljamo naslovne PGC-je in ne menijev, pri Domain izberemo še Titles. Process!

Po končanem demultipleksiranju smo v mapi DEMUX pridobili eno ali več avdio datotek tipa ac3 (ne paničarite, če se je pojavila dts datoteka - tudi ta je v redu), video datoteko m2v, podnapise v datoteki s končnico sup ter tekstovni datoteki Celltimes.txt, kjer so shranjena poglavja v filmu in LogFile.txt, kjer so shranjeni podatki o vseh streamih.

Pristavimo krajši komentar. Avdio datoteke ac3 so navadno zakodirane v sistemu Dolby Digital, dts pa v Digital Surround v seveda primernem formatu. Video datoteka m2v ima za nas dva glavna parametra, in sicer framerate ter velikost. DVD-ji regije 2 (Evropa, ...) so namenjeni PAL sistemom in imajo filme kodirane s 25 sličicami na sekundo (25 fps). DVD-ji regije 1 (ZDA, ...) so namenjeni NTSC sistemom in imajo filme kodirane z 29 ali 23,976 sličicami na sekundo. Ta vodič se izključno ukvarja s PAL sistemom! Velikosti slike sta ali 16:9 (širok zaslon) ali 4:3 (navaden).

Pripravljene podnapise bomo s programom txt2sup pretvorili v sup datoteko. Razlog za to početje je jasen kot beli dan. Noben čarovnik ne more prepričati DVD predvajalnik, da bo nalagal srt/sub datoteke na ukaz, kakor smo tega vajeni iz sveta divx filmov. V sam stream moramo dodati novo zaporedje sličic (subpictures), ki jih bo predvajalnik bral iz VOB datotek in ob primernem času prikazal na zaslonu - pravimo, da prikazuje podnapise. Sup datoteka ni nič drugega kot zbirka bmp/tiff sličic, pri čemer vsaka sličica vsebuje do dve vrstici podnapisa. Izdelava t.i. subpictures ("podslike") ni vezana na sup datoteke. K njim smo se primorani zateči zato, ker nimamo drugega programa, kot je IfoEdit, ki pa sprejema samo sup datoteke. V muxmanu bi lahko delali kar z bmp-ji, ki jih navrže MaestroSBT, a o tem drugič.

Odprimo Txt2Sup. Pritisnimo na gumb Load ifo in izberemo IFO datoteko, ki upravlja z našim VTS naslovom, odnosno s PGC-jem, v katerem je film. S tem smo txt2sup-u dopovedali, naj uporabi enake barve za podnapise, kakršne imajo že obstoječi podnapisi, recimo angleški. Če na DVD-ju nimate podnapisov, izberite I dont have any Ifo or ... Barv vam pravzaprav ni treba naložiti, če nočete, posledice so znosne!

Naložimo srt/sub datoteko s podnapisi. Če se program ni pritožil zaradi predolgih vrstic, prekrivajočih se časov itd., lahko nadaljujemo; v desnem okvirčku so navedene vrstice podnapisa - sprehodite se gor in dol, da vidite, kako izgledajo na zaslonu. Izberite še druge željene nastavitve in ko ste pripravljeni, pritisnite na Generate Sup. V mapi, kjer je stala srt/sub datoteka imamo novo datoteko Generated.sup. Da bo vse na enem kupu, jo po potrebi premaknite v mapo DEMUX.

OPOZORILI!
Prvo. Txt2sup ne zna brati poševne pisave, zato morate kvalifikatorje , ipd. odstraniti iz srt/sub datotek. Spodobnejši programček za izdelavo polprofesionalnih podnapisov je omenjeni MaestroSBT, ki je opisan tule http://www.podnapisi.net/index.php/pclanki/clanek?i=106¹.

Drugo. Txt2sup naredi napake pri risanju sličic naših č, š, ž. Del strešice nerodno prenaša na druge vrstice. To napako bomo na koncu odpravili s programom DVDSubEdit, tako da brez skrbi.

Zdaj pa izdelajmo nov PGC naslov, ki bo v naslednjem koraku nadomestil starega. Kot multiplekser bo dobro služil IFoEdit, lahko pa zaradi mene uporabljate program http://www.videohelp.com/tools?tool=Muxman muxman. Če nameravate podnapise izdelati z MaestroSBT-jem, se splača za 10 $ (8 €) kupiti popolno izdajo muxmana, ki omogoča široko paleto izbir multipleksiranja, med drugimi uvoz bmp sličic namesto sup datotek (članek [1]).

Kakorkoli že, nadaljujmo, kot smo napovedali. Odprimo IfoEdit in poženimo v ukazni vrstici DVD Author -> Author new DVD. Za Video izberimo DEMUX\VideoFile.m2v, za Audio naložimo vse ac3/dts datoteke, kot so razvrščene v datoteki DEMUX\LogFile.txt (vrstni red je važen! - 0x80, 0x81,...) in hkrati iz nje odčitamo zakasnitve zvoka proti sliki (Audio delays), ki jih tudi vnesemo k vsakemu avdiu v okvirček Delay ms (če zamika ni, pustimo 0; - pred številko pomeni, da zvok prehiteva).

V naslednjem okenčku v pravilnem vrstnem redu, ki je tudi naveden v LogFile.txt, uvozimo sup datoteke DEMUX\Subpictures_xx.sup, pri čemer pa ne pozabimo, da nadomeščamo izbrani podnapis s slovenskim. Torej namesto izbranega, čigar številko imamo v glavi iz koraka 3, uvozimo slovenske - DEMUX\Generated.sup. Če na DVD-ju ni bilo podnapisov, pač vstavite tistega edinega, ki smo ga izdelali. (Opomba: postopek bo še deloval, če boste vse podnapise pustili, na koncu pa dodali svojega).

Za piko na i uvozimo še poglavja filma v okence Scene Changes/Chapters iz datoteke DEMUX\CellTimes.txt in ustvarimo novo destinacijsko mapo REMUX, ki jo navedemo pri Output Stream. Na koncu kliknimo OK. Trdi disk med multipleksiranjem krvavi pot poti, zato ga ne matrajte z uporabniško tečnobo.

Ste še z mano? Menjava PGC-jev ni nič podobna peki bureka, bolj diši po sestavljanju hišice iz kart, zato napnite oči.

Odprimo VobBlanker. V Input Video Manager vnesimo ORIGINAL\VIDEO_VTS.IFO. VobBlanker bo prebral in naložil vse streame; če se pritoži, da je kaj narobe in predlaga rešitve, mu kar zaupajte. Nato ustvarimo novo mapo REAUTHORED in jo izberimo pri Output Folder. V tabeli TitleSet izberimo VTS našega filma, glejte korak 3, in v spodnji tabeli ustrezni PGC (film bo verjetno v najdaljšem, kot smo že ugotavljali v koraku 3). Z modro vrstico označeni PGC moramo zamenjati z VOB-i, ki so sveže "pečeni" v mapi REMUX, zato pritisnimo na gumb Replace (desno, poleg PGC-jev) in naložimo REMUX\VTS_01_0.IFO.

Če vaš DVD prvotno ni imel podnapisov, kar pomeni, da dotični PGC, ki ga menjate, ne nosi informacij o čem takem, bo potrebno prepričati VobBlanker, da uredi potrebne dokumente za nove stanovalce v VTS naslovu. Z drugimi besedami, pri Settings pritisnite na More in obkljukajte možnost Copy VTS Audio/Subs tables from replacing IFO. Če pa ste podnapise samo menjali, tega ne obkljukajte. Ja, teh če-jev in potempa-jev je veliko, žal ne gre drugače, ker je toliko različnih situacij.

Korak se konča, ko pritisnete na PROCESS!

VobBlanker je v mapo REAUTHORED odvrgel kar pošteno količino bajtov, to je naš nov DVD. Lahko si ga ogledate v CyberLinkDVD-ju. Opaziti utegnete sledeče napake: barva podnapisov je čudna, jeziki podnapisov in avdijev so vsi enaki, podnapisi so prenizko/previsoko, ... K sreči obstaja za vse omenjeno dober razlog. Recimo, barva podnapisov je čudna, če v petem koraku niste uvozili v txt2sup ifo datoteke. Jeziki so lahko vsi nedoločeni, ker ste v prejšnjem koraku izbrali dodatno nastavitev Copy VTS Audio/Subs tables from replacing IFO. In podnapisi niso narejeni, kot se šika, ker ima txt2sup svoje hibe. No, lahko se vam pripeti, da imate vse v redu. Kar pomeni, da ste uporabljali MaestroSBT in niste izbirali nastavitev v VobBlankerju. Ampak možnosti za to je malo, zato potrpite z mano.

Popravimo barvo, stil in jezike podnapisov!

Barvo deloma popravimo z IfoEditom, če gre. Odpremo IFO datoteko prvotnega VTS-ja (mapa ORIGINAL) in nadalje kot v koraku 3 poiščemo slavni PGC. Označimo ga ter v orodni vrstici izvršimo Subtitle Color -> Copy Colors from this PGC. Nato še odprimo isto IFO datoteko v mapi REAUTHORED. Spet poiščimo PGC (z enako številko kot prej) in v orodni vrstici kliknimo Paste Colors into this PGC. IFO datoteko shranimo (Save) in zapustimo program. Pri zapuščanju programa se včasih pokaže lažno sporočilo, da nekaj ni shranjeno. Brez hude krvi ga lahko ugasnete. Ta odstavek ima smisel, če ste imeli kake podnapise na DVD-ju. V nasprotnem primeru počakajte odstavek ali dva.

Tudi jezike avdio zapisov in podnapisov lahko popravimo z IfoEditom. V vsakem primeru bo to potrebno, neglede na to, ali ste VobBlankerju težili z Copy VTS Audio/Subs tables from replacing IFO. Vsaj tiste podnapise, ki ste jih zamenjali bo treba navesti kot slovenske. Torej, odprimo IFO datoteko (v mapi REAUTHORED) v IfoEditu in v spodnji vrstici klikajmo po tistih Audio/Subpictures, katerih ime želimo spremeniti. Kot pravim, samo enega, če ste samo menjali podnapise z novimi, morda pa vse, če ste dodajali podnapise. Katera imena jezikov so prava? Za to boste pa morali v IfoEditu odpreti še IFO datoteko v mapi ORIGINAL. V njej bo pravilen razpored jezikov. Ko ste uspeli vse nastaviti in namesto (recimo) Subpicture 3, ki je bil prvotno angleški, spremeniti v slovenski, shranite IFO datoteko in zapustite IFoEdit.

Zdaj se lotimo moderacije stila, ki jo bom razložil le za silo. Odličen pripomoček za to početje je DVDSubEdit. Odprimo ga in stacajmo k Open Full Domain. Odprimo tisto VOB datoteko v mapi REAUTHORED, ki pripada ves čas opevanemu VTS-ju, katerega PGC smo menjali in katere ime na koncu nima ničle, primer: VTS_03_1.VOB. DVDSubEdit bo naložil sličice podnapisov in jih prikazal na zaslonu skupaj s filmom.

DVD-ji so bili nedavno še zelo dragi, danes je malce drugače in peka je v modi. Kar se ni spremenilo je aroganca in kratkovidnost distributerjev, zato so se potrošniki prisiljeni zateči k drugim možnostim.

Po devetih korakih smo trudoma primotikali DVD (za tiste, ki ste zmedeni - nov DVD je v mapi REAUTHORED, kot pove ime mape), ki je že primeren za peko. A počasi! Nemara imate za več kot 4.3 GB datotek. Torej na navaden DVD plošček ne bo šlo. Lahko si omislite za 3,5 € DVD9, ki ima kapaciteto 8.5 GB ali pa uporabite DVD Shrink, s katerim skrčite DVD za ceno kvalitete slike in ga nato posnamete na navadni DVD+R. Odločitev je vaša, a krepko premislite, kaj želite, kako dober predvajalnik imate itd. Pomislite na sledeče hakelce:

Preden končamo, še tole. Prvič. Ne pecite DVD-jev z Nerom, ta dela napake! Uporabite PGCEdit. Linka o snemanju z PGCEditom:

• http://www.videohelp.com/%7Er0lZ/pgcedit/third_party/blutach/Burning%20With%20PgcEdit.htm
• http://www.digital-digest.com/%7Eblutach/dl_burn_guide2/dl_burning_with_pgcedit_v2.htm

Drugič. Če smo že menjali/dodajali podnapise, bi se spodobilo, da naštimamo DVD tako, da jih bo predvajalnik sam od sebe naložil. No, o tem govori tale članek: http://www.podnapisi.net/index.php/pclanki/clanek?i=86. Premislite.
In tretjič. Brez panike!